14. september 2011

Frank

S Frankom sva šla na sprehod
Frank je vedno točen in jaz včasih zamujam
Frank nima ure, jaz pa imam dve
Eno na roki in eno na telefonu
Frank tudi telefona nima
Dobiva se ob križišču dveh cest

Frank je tiste sorte človek
Ki vidi v prihodnost
In ko te pogleda v oči
Se vedno ponižno začne apokalipsa
Ko hodiva, zabriševa mejo
Med zemeljskim in božanskim
Med človeštvom in prihodnostjo
Ko hodiva, po naju udriha evolucija
In ko sedeva, sediva v naročju vesolja
Na robu obstoja
Najdeva dostojanstvo
In provocirava brezbrižna božanstva

Frank ima čudovito telo
Jaz pa navadno
A tu jih ne potrebujeva
Z roba se zibava na svilenih nitih
In se sprijeno dotikava nedolžnosti